Category Archives: Vsa besedila na strani

TEČAJ NARAVNE GRADNJE Z ILOVICO

tečaj z ilovico

Juhu! Spet bomo gradili z zapacanimi rokami! Kličemo vse mlade navdušene samograditelje, gladilce zemlje in pletilce slame! Pridružite se nam! No, pa tudi vsi ostali, ki vas zanimajo alternativni načini gradnje z naravnimi materiali, vsi, ki se v svojih prekarnih službah ali v prisilnih prostih dnevih brez službe pehate iz dneva v dan, vsi, ki bi svojo prihodnost radi zgradili z lastnimi rokami, pa včasih ne veste, kako: Zelena centrala je pravi kraj, še posebej pa naš novi gradbinski tečaj. Tečaj

CROWD na ZC: PRAV(LJ)IČNA MENJAVA

025

Prišlo je poletje in z njim veselje, na Zeleni centrali smo v goste sprejeli mednarodno književniško združbo z avtobusne ture CROWD, ki nam je na zelenih tratah Jurovskega Dola pričarala imenitno pluri-jezikovno več-zvočje. Takole smo se šli: avtorice in avtorji so ponudili svoja dela (klik vas odpelje do prevodov v slovenščino) v originalnih jezikih, mi pa smo ponudili tisto, kar imamo in kar želimo/lahko damo. Brali so nam (s klikom na ime boste izvedeli več o avtorju) Andreas Timotheou (Ciper), Jenan Selçuk (Ciper), Suvi Valli (Finska), Stefanie

Mednarodni večer s kresom in prav(lj)ično menjavo

FAIRTRADE CROWD at ZC

Vprašajmo se: kaj nam je dragoceno? Koliko je vredna umetnost? Koliko je vredno vse, kar imamo? Kaj smo pripravljeni podariti? Kaj dobimo v zameno? Kaj bomo prinesli, odnesli in doprinesli v skupno prihodnost? Koliko lahko damo drug drugemu brez denarja, a iz srca?   Kje? Na Zeleni centrali v Jurovskem Dolu. Kdaj? V sredo, 22. junija, ob 19h. Kdo? Steven J. Fowler, Kristina Posilović, Stefanie Sargagnel, Ulrich Schlotmann, Daniela Seel, Andreas Timotheou, Suvi Valli, Nataša Kramberger & CROWD. Kaj? Avkcijsko

CROWD – novi načini razširjanja literature

CROWD_logo_FINAL

Zelena centrala se pridružuje mednarodni mreži CROWD in njeni vseevropski literarni avtobusni turneji! Od maja do julija 2016: 100 književnikov iz 37 držav na 12-tedenski avtobusni turneji po Evropi in Turčiji / Vseevropska mobilna bralna seansa se začne 2. maja v Helsinkih, prečka 14 držav in 50 postojank, začenši na Finskem, potujoč prek Nemčije, Avstrije in po »balkanski poti« do Cipra, od metropol do planinskih koč / Književnost kot potujoči festival slavi sporazumevanje in povezovanje / Slovenska avtorica na turneji

Med bobovcem in krivopecljem

sadovnjak 2

  Med vsemi skupinami projekta Cela ŠTALA je ekipa t.i. “Sadovnjakarjev” (Visokodebelni travniški sadovnjak) na svojih srečanjih najbolj laboratorijsko razpoložena. Vsak sestanek začne z okroglo mizo, polno krožnikov in nožičkov, in že reže, seklja, grize in okuša. In nato: lista po knjigah, tuhta in primerja, išče imena, daje imena, od drevesa do drevesa, od sadeža do sadeža. Gregor Božič vedno največ ve, ampak, no, saj zato ga pa imamo. Nosimo mu fotografije iz drugih logov, na telefončkih, računalnikih in v živo. Kadar se odpravimo

Zgodba o veselju

cela štala zgodb

  Iskali smo stare kose: orodje, stroje, pripomočke. Hoteli smo iz njih narediti novo pohištvo. A še najbolj smo iskali zgodbe. Iz njih bomo naredili prihodnost. Hodili smo od kmetije do kmetije: sedem pubecov, Nika in jaz. Kdor nas pozna, ve, da smo se morali ustaviti v Partinju. Pri stari preši, pri Marici, Ivanu in njunih družinah, pri otrocih, vnukih, mucah in trti.     Ko smo dobili, kar smo iskali, smo zapisali pripoved. No, zapisala se je sama. Ob kosu

Dva hruškasta tedna

gradnja

Juhu! Najbolj vroči dnevi v letu, mi pa delamo. Kaj delamo? Hiško za orodje (da bosta skupini Zeliščarjev in Sadovnjakarjev odslej imeli kam spravljati motike in krampe) in sušenje semen (da bosta dotični skupini odslej sami vzgajali svoja semena). Kako delamo? Skupaj. Iz česa delamo? Zemlje, slame in lesa. Kako točno delamo? Tako! *** Tole je torej naša hiška s severne strani, kot se reče strokovno:   Hehe, ampak ne, vi vendar hočete širšo sliko, kajne. Vi hočete videti, recimo,

Zeliščni človek

P1170950a

(Tavžentroža v družbi.)   Ekipa Zeliščarjev se je odločila, da svoje sporočilo strne v eno besedno zvezo: zeliščni človek. Pošteno je zavihala rokave in sredi pasjega vročega poletja, ki se je prevesilo v suho jesen, ustvarila imenitni poligon, ah, kaj poligon, vrt, rajski vrt za dušo in telo. Sredi praznega polja med lovsko prežo, divjo češnjo in gozdovi je naša ekipa pod vodstvom Tajde Jamšek odločno pokosila globoko travo (ne pozabite, ljudje, brus za koso je NAJNUJNEJŠA pritiklina kose …), posekala divjo robinijo (po domače

Začetek; za dobro primerjavo med prej in potem

lopa

Tretji sklop našega projekta “Cela ŠTALA” smo torej posvetili naravni gradnji z glino. Strokovni sodelavec Sanni Mezzasoma iz italijanske organizacije Terraepaglia je skupaj s programskima vodjema tega sklopa v ekipi Zelene centrale (Niko Arnuš in Danielejem Crocijem) pripravil precizni učni načrt za intenzivne dvotedenske (brezplačne!) delavnice na našem posestvu. Odločili smo se, da se najprej lotimo uboge vrtne lope pod orehom, ki je grozila, da zdaj zdaj pade skupaj. Odločili smo se, da bosta dva tedna ravno zadosti časa, da vrtno lopo

Terraepaglia: zemlja in slama!

sanni

  Bil je moment, ki se mu rado reče naključje, a to seveda ni. Nekega dne smo vtipkali številke v telefon in poklicali v Italijo, natančneje: nekam tja k jezeru Trasimeno v samo srčiko naše zahodne sosede. Na drugi strani se je oglasil Sanni Mezzasoma, graditelj, kmetovalec, učitelj; vodja ekipe Terraepaglia ter eden od ustanoviteljev znamenitega izobraževalnega centra za trajnostni razvoj Panta Rei. Potrebovali smo mentorja in zgodilo se je, kakor rečeš keks. Sanni je rekel: ni problema, pridemo, in prišli so. Najprej on,

Poletje na ZC? Dobrodošli!

poletje

Junij se je prevesil v julij in zadišalo je po radovednih prstih. Na Zeleno centralo so se usuli novi udeleženci programa Cela ŠTALA: skupina “Gradnja” in skupina “Pohištvo“, ki so prišli, da gradijo in opremljajo, se učijo in mrežijo, predvsem pa, da poletje preživijo zunaj, pod milim nebom in na prostem, ob mešanju gline in spreminjanju starih orodij v pohištvo. Svež zrak, gorko sonce ter veliko zgodb od tu in tam … dobrodošli na poletni Zeleni centrali!  

Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco, Kojsko

kojsko

Drugi del julijske strokovne ekskurzije ekipe “Visokodebelni travniški sadovnjak” nas je popeljal v Goriška Brda, kjer se v vasici Kojsko razprostira krasen vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco. Njegov pobudnik in avtor je Gregor Božič, sicer tudi avtor prelepega projekta Zgodba sadeža in ene najlepših knjig, kar jih na svetu sploh obstaja o starih sadnih sortah: Sadje sonca. Gregor, sicer strokovni sodelavec naše ekipe, nas je tokrat popeljal v čudoviti svet marelic. Ugotovili smo, zakaj drevesa marelic, ki jih kupujemo

Na obisku: kako sušijo sadje v Gradežu

gradež

Julij 2015: skupina “Sadovnjak” gre na ekskurzijo! Prve jablane, “žitn’ce” in celo “ropotli” so že dozorele, da smo imeli obilno popotnico jabolk za s seboj, ko je ekipa iz programa “Visokodebelni travniški sadovnjak” odrinila na strokovno ekskurzijo proti zahodu. Prvi postanek: Gradež. Le nekaj kilometrov južno od Ljubljane Društvo za ohranjanje dediščine Gradež bdi nad prekrasno sušilnico sadja, v kateri od poznega poletja pa vse do zime sušijo sadje, toliko sadja, da diši kilometre in kilometre naokoli, po sladkem, po dobrem, po

Učitelji med nami & čisto pravi start-up

tako tako

Tako je, da človek včasih išče na vse strani, učitelje pa ima pred nosom. Projekt Cela ŠTALA nikdar ne bi bil takšen, kot je, če ne bi naredili par korakov gor in par na levo in desno, skratka če ne bi šli iz Jurovskega Dola na skorajda sosednji Zavrh, kjer med vinogradi in soncem “kraljuje” biodinamična kmetija Šuman. Radovan Šuman, vinogradnik, človek nemirne radovednosti in brezmejne ustvarjalnosti, eden od so-ustanoviteljev slovenskega združenja Demeter, sicer pa sodelavec številnih inštitutov, med drugim nemškega Forschungsringa iz Darmstadta, nam je na široko odprl

Kaj delajo – Varuhi semen

origo

  Z ekipo Zeliščarjev smo se odpravili na “strokovno ekskurzijo” in obiskali naše prijatelje, fenomenalne in predane Varuhe semen, ki so tudi letos v Mariboru pripravili bogato založeni Bazar semen in sadik. Ogledali smo si njihovo zbirko semen (in dobili, juhu, v varstvo semena buč, kar štirih različnih, ki smo jih nato posejali, da bi vzgojili plodove in nato nova semena!), se okrepili z nekaj novimi ekološkimi sadikami zelišč ter se navdušili nad fensišmensi vrtnim pripomočkom za ustvarjalno sajenje: Orijem. Tukaj

Kulturna krajina dolov: sadovnjak

April je čas za teorijo v praksi, heh, in krajinska arhitektka Anja Logar ter biologinja Katja Logar sta nam v imenitnem  razložili, kaj pomeni pojem “kulturna krajina dolov”. Temu se danes kunštno reče permakultura, a ljudje so že od nekdaj svoja bivališča, polja in travnike umeščali v prostor na način, ki je bil najbolj skladen z naravnimi danostmi nekega okolja. Pomemben del kulturne krajine dolov so tudi visokodebelni travniški sadovnjaki, neločljivo povezani z zdravim in zadovoljnim vsakdanom tega dela Štajerske. Pri

Permakultura ali kako načrtovati, kako zasajati

permakultura

April 2015: skupina “Zeliščarjev” se spozna z osnovami permakulture, nariše načrt posestva in Zeliščne poti ter pripravi nekaj visokih permakulturnih gred Imeli smo srečo, znova, kajti skupini “Zeliščarjev” iz projekta Cela ŠTALA se je pridružila Simona Trčak Zdolšek, inženirka kmetijstva in permakulturna načrtovalka z dolgoletno prakso v urbanem vrtnarjenju in načrtovanju vrtov. Tako smo na neko deževno aprilsko nedeljo izkoristili privilegij in si pustili predavati na temo “Permakultura”. Kaj je to, zakaj je in kako se jo uporabi … Ker je deževalo kot iz

Stairway to …

lepa zelena

Marec 2015: čemaž, jagode, ribezi in drugi potaknjenci na gozdnem obronku Čeprav smo imeli polne roke dela s pletenjem, je del skupine “Zeliščarjev” utegnil odpreti novo fronto boja, in sicer na strmem gozdnem obronku, kamor smo vklesali naše malo stopnišče v nebo. Stare štore smo napolnili z zelišči, mednje zasadili bohotne grme žajblja, po golem rebru pa zasadili čemaž in gozdne jagode. Vse to smo si nakopali malo tu in malo tam, na divjih rastiščih, in sedaj upamo, da se bo prijelo in nam prinašalo

Pletli smo vrbe, spletli vezi …

pletenje roke

Marec 2015: skupina “Samopreskrbovalcev” začne plesti korpe in splete tunele čez planke, za bujni začetek Zeliščne poti Pozna zima, zgodnja pomlad je čas, ko so mlade veje najmehkejše in odlično prožne, skratka sijajne za pletenje. Šli smo na teren in nabrali vrbe, panovce in drugo šibje, kjerkoli že smo ga našli, ga zvezali sem in tja, vrgli na ramena, stlačili v avtomobile … In ko je bil pripravljen material, smo potrebovali najnujnejše: MENTORJA! Pri tem smo imeli srečo, kajti maestro, veliki mojster tega in

Hm. In zdaj?

obrezati drevje

Marec 2015: skupina Visokodebelni travniški sadovnjak skuša obrezati jablane in hruške Sadna drevesa potrebujejo tudi nekaj takšnega kot … obrezovanje. In kako se to počne? Narisali smo si skice: In, hja, vzeli škarje v roke … Obrezovanje je sicer precej precizna stvar, a kljub temu je imel vsak od nas svoje skromno mnenje. Tako smo debatirali, razglabljali, filozofirali in na koncu vendarle tudi: rezali. Fantje bi malo bolj, punce bi vsekakor manj, ah, ah, malo tu, malo tam. Splošna ugotovitev se

Mraz? Posadimo drevo!

ekipa

Marec 2015: skupina Visokodebelni travniški sadovnjak Začetek pomladi je na obzorju, a mraz pritiska z vseh strani. Naša sveža ekipa s pokrajšanim imenom “Sadovnjakovci” razume, da obstaja čas za zimsko spanje in čas za akcijo. Začetek marca je vsekakor čas za akcijo. Vprašamo se: kako posadimo drevo? In v naši stari hiški najdemo neko staro čtivo, v katerem so zapisane mnoge skrivnosti …   A teorija ne zadošča, naša radovednost je brezmejna. Pomaga nam Gregor Božič, naš mentor, tisti filmski

Kako začeti? Izhodišča za naš Zeliščni poligon …

grah 1

7. marca 2015 se je skupina, ki smo jo poimenovali kar »Samopreskrbovalci« ali »Zeliščarji«, prvič zbrala na posestvu Zelene centrale. Bil je mraz, a sijalo je sonce, ki je dajalo pogumnih moči. Naloga je bila slišati preprosto – okoli posestva bomo ustvarili sprehajalno zeliščno pot. A, ljudje! Ta pot je vendar gigantska! Dolga! In čisto, čisto divja; potuje od močvirnatih tal ob sadovnjaku navzgor, vedno više, vedno više, dokler se ne usloči med njivo in tenki gozdni rob, se vzpne

Štirje letni časi v sadovnjaku in med zelišči

V začetku leta 2015 smo v Društvu Zelena centrala objavili razpisa za brezplačna desetmesečna izobraževalna programa: Umetnost prehrambne samopreskrbe in Visokodebelni travniški sadovnjak. Razpisa so številni medijski partnerji objavili na svojih spletnih straneh (npr. Občina Sv. Jurij v Slov. goricah, CNVOS info), na tiskanih straneh (npr. Večer) ali radijskih valovih (npr. Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj). Še posebno učinkovito je bilo sodelovanje z izpostavami Zavoda RS za zaposlovanje v SVZ Sloveniji, saj je naše plakate, izobešene v njihovih prostorih, opazilo veliko

Cela ŠTALA! na Zeleni centrali!

Cela ŠTALA? Cela ŠTALA! Kaj je to, kaj je to? (Poleg tega, kar vsi poznamo: cela štala!) Dame in gospodje, naj razložimo. Cela ŠTALA (Študij. Trajnost. Akcija. Lastnoročna Aktivacija) je inovativni celostni projekt Društva Zelena centrala, ki ga omogočajo sredstva finančnega mehanizma EGP in Norveške 2009-2014. Projekt izvajamo na ekološkem posestvu v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Center projekta je »štala«, kjer od 1. novembra 2014 do 31. oktobra 2015 potekajo raznolike dejavnosti ustvarjalnega socialnega vključevanja, medgeneracijskega sodelovanja in opolnomočenja

Nova sadna drevesa: hvala/danke LehmWerk

Ko nas je letos pozimi – kakor vso Slovenijo – grozljivo napadel žled, je huda zima močno udarila tudi po naših sadnih drevesih. Polomila je mnoge veje in podrla prenekatero jablano. Tudi mlada dreveščka, ki smo jih skupaj z otroki iz Jurovskega Dola posadili med počitniškimi delavnicami jeseni 2011, so bila hudo poškodovana. V tistih mrzlih dneh so nam brez pomislekov priskočili na pomoč mnogi prijatelji, tudi naši berlinski partnerji, društvo LehmWerk in njihovi znanci. V spontani prostovoljni akciji so

« Older Entries