Category Archives: Kako raste eko posestvo

Nova sadna drevesa: hvala/danke LehmWerk

Ko nas je letos pozimi – kakor vso Slovenijo – grozljivo napadel žled, je huda zima močno udarila tudi po naših sadnih drevesih. Polomila je mnoge veje in podrla prenekatero jablano. Tudi mlada dreveščka, ki smo jih skupaj z otroki iz Jurovskega Dola posadili med počitniškimi delavnicami jeseni 2011, so bila hudo poškodovana. V tistih mrzlih dneh so nam brez pomislekov priskočili na pomoč mnogi prijatelji, tudi naši berlinski partnerji, društvo LehmWerk in njihovi znanci. V spontani prostovoljni akciji so

Prva okrogla miza o glini

Sreda, 18.9.2013, Lenart – naša prva javna okrogla miza o gradnji z glino! V prostorih Knjižnice Lenart smo se zbrali sami navdušenci: na majhen oglas v časopisu, na elektronska pisma in telefonske klice so se odzvali številni, ki jih zanima trajnostna gradnja z naravnimi materiali. Arhitekti, učitelji, gradbinci, oblikovalci, mizarji, pleskarji, zeliščarji, gozdarji, študenti, upokojenci, pač, zelo raznoliki profili ljudi, ki jih druži navdušenje nad glino in vsemi njenimi izpeljavami, sedli smo na kup in se malo pomenili … Andreas Joerdens in

Obiskali smo CAAP, mariborski Center alternativne in avtonomne produkcije

Sreda, 18.9.2013 – Skupaj z našima berlinskima gostoma smo obiskali mariborski CAAP, Center alternativne in avtonomne produkcije, po našem mnenju najboljši in najtrajneši “produkt” EPK Maribor 2012, “otrok” ekipe Urbanih brazd. Z neutrudno Karolino Babič, vodjo CAAPa, smo pokukali v trgovino Zadruge Dobrina, v sijajne laboratorije društva Varuhi semen, v delavnice biciklistov Mariborske kolesarske mreže in Kooperative BikeLab, pozdravili aktiviste iz društev Frekvenca (socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih) in Rizom ter si celo pogledali skupnostne urbane vrtove pod Pohorjem. Več na fotografijah, avtor Daniele Croci. Andreas in Rainer sta

Koliko gline imate doma?

Glina je naravni material, ki ga z nekaj sreče najdete tudi pri sebi doma. V hipu ko sta Andreas in Rainer 16.9.2013 stopila na naše posestvo, se je že pričelo iskanje. Kje, za katerim oglom, na kateri vzpetini. Nekoč je imela vsaka hiša v Slovenskih goricah svojo “jamo”, prostor, kjer so stalno kopali glino oz. zemljo, ki so jo potrebovali za obnovo ali gradnjo svojih cimpranih ali butanih hiš. Včasih so bile takšne jame tudi “skupnostne”, kar je pomenilo, da so služile

Terensko delo, september 2013: glina

Septembra 2013 smo na posestvu v Jurovskem Dolu, kjer kampira Zelena centrala, izvedli prvo terensko delo v pripravah na naš skupnostni projekt Glina. V tednu med 16. in 20. septembrom smo v Sloveniji gostili dva člana berlinskega društva LehmWerk, društva za izobraževanje, ozaveščanje in mednarodno sodelovanje pri gradnji z glino. Andreas Joerdens in Rainer Schuhmann sodita med tiste “zaslužneže”, ki so v Nemčiji privedli do obujanja tradicije gradnje z glino in ki so tovrstno gradnjo uspešno vpeljali tudi nazaj v

Pismo o nameri/Absichtserklärung

Ha! Mogoče smo res s kmetov, a stvari se lotevamo tako, kot se šika: na papirju, črno na belem! In tako smo 25. aprila 2013 slavnostno podpisali skrajno uradni dokument, dvojezično pismo o nameri. Kdo? Zelena centrala in društvo LehmWerk iz Berlina. V kulturnem centru Werkstatt der Kulturen v berlinski četrti Kreuzberg smo se zbrali predstavniki obeh “zainteresiranih strani” – Andreas Joerdens, Rainer Schuhmann, Roger Kramer in Kostanze Uhlig iz društva LehmWerk in Nataša Kramberger iz Zelene centrale. Podpisali smo dogovor, pismo o nameri o trajnem

Partnerji v izobraževanju o glini

Januarja letos smo se v Zeleni centrali odločili, da resneje pristopimo k naši nameri o obnovi cimprane hiške na posestvu. Pobrskali smo po spletu, pobarali med znanci, se potunkali v knjige in našli tisoče možnih poti, stotine dobrih nasvetov. In ker se na nobeno pot ni fajn podati sam, smo razprli krila in začeli plesti mrežo. Prva pot nas je vodila v Berlin, na sejem Grüne Woche (Zeleni teden), na katerem smo spoznali Andreasa Joerdensa, predsednika berlinskega društva LehmWerk (www.lehmwerk.net), društva za izobraževanje, ozaveščanje

Pomladitev sadovnjaka

Ni dovolj, da stari sadovnjak očistimo, treba ga je tudi pomladiti! Akcije smo se lotili z združenimi močmi, s študenti, dijaki, šolarji in ostalimi dobrovoljnimi sodelavci Zelene centrale, začeli smo že v lanskem oktobru in novembru, akcijo pa vestno nadaljujemo tudi v teh dneh … In kako to gre? Najprej smo se sprehodili po terenu in s pomočjo količkov in pisanih trakov določili, kam bomo posadili nove sadike – pri tem smo pazili, da smo se držali vrst, ki so

Čiščenje sadovnjaka

Spet je čas za obrezovanje in pomlajanje našega visokodebelnega sadovnjaka. To operacijo smo prvič opravili lani jeseni, ko smo morali sadovnjak “obuditi od mrtvih”. Bobovce, krivopeclje, lesnike, cigančice, renetke in druge jablane smo morali rešiti zajedavcev in starih vej, pri čemer nam je pomagal domači mojster Igor. Z obrezovanjem dvakrat letno odstranimo suhe veje, razredčimo krošnje, s čimer enakomerneje osvetlimo veje, odstranimo bolne dele drevesa … S primernim rezom se drevesa v travniškem sadovnjaku lahko ohranjajo vitalna več desetletij, saj je ravno obrezovanje

Jabolčni krhlji

V našem starem sadovnjaku rastejo mlada majhna jabolka, rastejo med pticami in travo, štejejo oblake in se redijo v soncu. Nabirali smo jih od junija do septembra, carjeviče, jonatane, mošančike, krivopeclje, cigančice, renetke, bobovce in nekaj lesnik. Pazljivo smo jih olupili in jih narezali z veliko ljubezni, čeprav smo si pri tem prislužili tri ali štiri žulje. Danes vemo, da je Danica najbolj potrpežljiva med nami, cele dneve lahko sedi na svojem majhnem stolčku in lupi, lupi, lupi in reže prelepe

Kaki vojaki pod orehom in razstava Žetev 1990-2012

Zanesljivo najnežnejši večer letošnjega poletja na Zeleni centrali se je zgodil julija, ko smo prvič usposobili naše »gledališče na hišnem dvorišču« ter pod starodavnim orehom uprizorili recital z godbo na pihala. Nataša Kramberger je recitirala in brala svoje rimano besedilo Kaki vojaki, v svojih rdeče-črnih uniformah pa so se ji glasno in strastno pridružili člani Godbe na pihala »Neuvirtovi Štajerci«. 40-minutno predstavo na prostem je na improviziranih klopeh, kavčih, blazinah in mehkih žakljih za kavo, napolnjenih s slamo, spremljalo občinstvo

HIŠA KRUHA: ustvariti informacijsko središče

Od 12. do 20. julija 2011 smo v t.i. novi hiši na posestvu Tomažič-Gomboc (iz leta 1970)urejali prostore za novo informacijsko središče. Potrebovali smo prostor za sestanke, izobraževanja, delavnice, srečevanja in kosila (še posebej za dneve, ko je deževalo). Potrebovali smo nekakšno bazo, v kateri bi lahko shranjevali vse svoje dokumente, fotografije, posnetke, prostor, ki bo pozimi ogrevan, urejene sanitarije. T.i. nova hiša, ki smo jo dobili v najem od Marije Tomažič, se je kljub slabemu stanju zidov izkazala za učinkovito

HIŠA KRUHA: košnja

Prvi korak pri uresničevanju naših načrtov je bila: košnja. Zaradi visoke trave in težkega, neravnega terena je bilo treba veliko dela opraviti ročno. Kot daleč najboljša ročna kosca sta se izkazala Marija Šauperl in Franček Belec – nepremagljivi dvojec. Z odvečnim plevelom med tlakovci in razpokami je opravila Suzana Črnčec. S strojnimi kosilnicami sta svoje opravila še Valentin Fras in Franci Leš, ki sta mu na pomoč priskočili še Marička in Tjaša. Po njihovi zaslugi je posestvo Hiše kruha zasijalo v povsem novi

HIŠA KRUHA: začetek

Sredi julija je ekipa Zelene centrale prvič obiskala staro domačijo Tomažič-Gomboc, na katerem stoji tudi ena najstarejših cimpranih hiš v Slovenskih goricah (in po ocenah strokovnjakov celo v Sloveniji). Posestvo je bilo zapuščeno, žalostno, zaraščeno z visoko travo, ki je segala daleč čez pas in ki je nihče ni kosil že vsaj tri leta, v praznih drevesnih duplih so gospodarili sršeni, na verandah in v razpokah zidov so domovale legije os. 12. julija 2011 smo napravili prvi posnetek stanja, na katerem smo ugotovili,

HIŠA KRUHA, projekt skupnostne umetnosti s finančno podporo JSKD

Zelena centrala se je s projektom HIŠA KRUHA sredi maja 2011 uspešno prijavila na razpis za skupnostne umetnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). (več o razpisu si lahko preberete tukaj) Izčrpno in natančno smo razdelali in predstavili projekt, ki zajema obnovo stare domačije Tomažič-Gomboc v skupnostno kulturno, ekološko, izobraževalno, turistično in umetniško platformo z imenom Hiša kruha. Vendar ta obnova ni kar tako, ni zgolj preprosto prenavljanje zidov in pleskanje sten. O, ne! Gre za prenovo cimprane domačije (lesene hiše z ometom iz