Zelena Centrala

Glina je naravni material, ki ga z nekaj sreče najdete tudi pri sebi doma. V hipu ko sta Andreas in Rainer 16.9.2013 stopila na naše posestvo, se je že pričelo iskanje. Kje, za katerim oglom, na kateri vzpetini. Nekoč je imela vsaka hiša v Slovenskih goricah svojo “jamo”, prostor, kjer so stalno kopali glino oz. zemljo, ki so jo potrebovali za obnovo ali gradnjo svojih cimpranih ali butanih hiš. Včasih so bile takšne jame tudi “skupnostne”, kar je pomenilo, da so služile

Septembra 2013 smo na posestvu v Jurovskem Dolu, kjer kampira Zelena centrala, izvedli prvo terensko delo v pripravah na naš skupnostni projekt Glina. V tednu med 16. in 20. septembrom smo v Sloveniji gostili dva člana berlinskega društva LehmWerk, društva za izobraževanje, ozaveščanje in mednarodno sodelovanje pri gradnji z glino. Andreas Joerdens in Rainer Schuhmann sodita med tiste “zaslužneže”, ki so v Nemčiji privedli do obujanja tradicije gradnje z glino in ki so tovrstno gradnjo uspešno vpeljali tudi nazaj v

Zanesljivo najnežnejši večer letošnjega poletja na Zeleni centrali se je zgodil julija, ko smo prvič usposobili naše »gledališče na hišnem dvorišču« ter pod starodavnim orehom uprizorili recital z godbo na pihala. Nataša Kramberger je recitirala in brala svoje rimano besedilo Kaki vojaki, v svojih rdeče-črnih uniformah pa so se ji glasno in strastno pridružili člani Godbe na pihala »Neuvirtovi Štajerci«. 40-minutno predstavo na prostem je na improviziranih klopeh, kavčih, blazinah in mehkih žakljih za kavo, napolnjenih s slamo, spremljalo občinstvo

Od 12. do 20. julija 2011 smo v t.i. novi hiši na posestvu Tomažič-Gomboc (iz leta 1970)urejali prostore za novo informacijsko središče. Potrebovali smo prostor za sestanke, izobraževanja, delavnice, srečevanja in kosila (še posebej za dneve, ko je deževalo). Potrebovali smo nekakšno bazo, v kateri bi lahko shranjevali vse svoje dokumente, fotografije, posnetke, prostor, ki bo pozimi ogrevan, urejene sanitarije. T.i. nova hiša, ki smo jo dobili v najem od Marije Tomažič, se je kljub slabemu stanju zidov izkazala za učinkovito

Prvi korak pri uresničevanju naših načrtov je bila: košnja. Zaradi visoke trave in težkega, neravnega terena je bilo treba veliko dela opraviti ročno. Kot daleč najboljša ročna kosca sta se izkazala Marija Šauperl in Franček Belec – nepremagljivi dvojec. Z odvečnim plevelom med tlakovci in razpokami je opravila Suzana Črnčec. S strojnimi kosilnicami sta svoje opravila še Valentin Fras in Franci Leš, ki sta mu na pomoč priskočili še Marička in Tjaša. Po njihovi zaslugi je posestvo Hiše kruha zasijalo v povsem novi

Sredi julija je ekipa Zelene centrale prvič obiskala staro domačijo Tomažič-Gomboc, na katerem stoji tudi ena najstarejših cimpranih hiš v Slovenskih goricah (in po ocenah strokovnjakov celo v Sloveniji). Posestvo je bilo zapuščeno, žalostno, zaraščeno z visoko travo, ki je segala daleč čez pas in ki je nihče ni kosil že vsaj tri leta, v praznih drevesnih duplih so gospodarili sršeni, na verandah in v razpokah zidov so domovale legije os. 12. julija 2011 smo napravili prvi posnetek stanja, na katerem smo ugotovili,

Zelena centrala se je s projektom HIŠA KRUHA sredi maja 2011 uspešno prijavila na razpis za skupnostne umetnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). (več o razpisu si lahko preberete tukaj) Izčrpno in natančno smo razdelali in predstavili projekt, ki zajema obnovo stare domačije Tomažič-Gomboc v skupnostno kulturno, ekološko, izobraževalno, turistično in umetniško platformo z imenom Hiša kruha. Vendar ta obnova ni kar tako, ni zgolj preprosto prenavljanje zidov in pleskanje sten. O, ne! Gre za prenovo cimprane domačije (lesene hiše z ometom iz