Zelena Centrala

  Med vsemi skupinami projekta Cela ŠTALA je ekipa t.i. “Sadovnjakarjev” (Visokodebelni travniški sadovnjak) na svojih srečanjih najbolj laboratorijsko razpoložena. Vsak sestanek začne z okroglo mizo, polno krožnikov in nožičkov, in že reže, seklja, grize in okuša. In nato: lista po knjigah, tuhta in primerja, išče imena, daje imena, od drevesa do drevesa, od sadeža do sadeža. Gregor Božič vedno največ ve, ampak, no, saj zato ga pa imamo. Nosimo mu fotografije iz drugih logov, na telefončkih, računalnikih in v živo. Kadar se odpravimo

Drugi del julijske strokovne ekskurzije ekipe “Visokodebelni travniški sadovnjak” nas je popeljal v Goriška Brda, kjer se v vasici Kojsko razprostira krasen vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco. Njegov pobudnik in avtor je Gregor Božič, sicer tudi avtor prelepega projekta Zgodba sadeža in ene najlepših knjig, kar jih na svetu sploh obstaja o starih sadnih sortah: Sadje sonca. Gregor, sicer strokovni sodelavec naše ekipe, nas je tokrat popeljal v čudoviti svet marelic. Ugotovili smo, zakaj drevesa marelic, ki jih kupujemo

Julij 2015: skupina “Sadovnjak” gre na ekskurzijo! Prve jablane, “žitn’ce” in celo “ropotli” so že dozorele, da smo imeli obilno popotnico jabolk za s seboj, ko je ekipa iz programa “Visokodebelni travniški sadovnjak” odrinila na strokovno ekskurzijo proti zahodu. Prvi postanek: Gradež. Le nekaj kilometrov južno od Ljubljane Društvo za ohranjanje dediščine Gradež bdi nad prekrasno sušilnico sadja, v kateri od poznega poletja pa vse do zime sušijo sadje, toliko sadja, da diši kilometre in kilometre naokoli, po sladkem, po dobrem, po

Brez velikih ceremonij in brez vsakega marketinga so nase priklenile vso pozornost … jablane! Aaaah. Pridite kaj naokoli, ko bo spet pomlad.

April je čas za teorijo v praksi, heh, in krajinska arhitektka Anja Logar ter biologinja Katja Logar sta nam v imenitnem  razložili, kaj pomeni pojem “kulturna krajina dolov”. Temu se danes kunštno reče permakultura, a ljudje so že od nekdaj svoja bivališča, polja in travnike umeščali v prostor na način, ki je bil najbolj skladen z naravnimi danostmi nekega okolja. Pomemben del kulturne krajine dolov so tudi visokodebelni travniški sadovnjaki, neločljivo povezani z zdravim in zadovoljnim vsakdanom tega dela Štajerske. Pri

Marec 2015: skupina Visokodebelni travniški sadovnjak skuša obrezati jablane in hruške Sadna drevesa potrebujejo tudi nekaj takšnega kot … obrezovanje. In kako se to počne? Narisali smo si skice: In, hja, vzeli škarje v roke … Obrezovanje je sicer precej precizna stvar, a kljub temu je imel vsak od nas svoje skromno mnenje. Tako smo debatirali, razglabljali, filozofirali in na koncu vendarle tudi: rezali. Fantje bi malo bolj, punce bi vsekakor manj, ah, ah, malo tu, malo tam. Splošna ugotovitev se

Marec 2015: skupina Visokodebelni travniški sadovnjak Začetek pomladi je na obzorju, a mraz pritiska z vseh strani. Naša sveža ekipa s pokrajšanim imenom “Sadovnjakovci” razume, da obstaja čas za zimsko spanje in čas za akcijo. Začetek marca je vsekakor čas za akcijo. Vprašamo se: kako posadimo drevo? In v naši stari hiški najdemo neko staro čtivo, v katerem so zapisane mnoge skrivnosti …   A teorija ne zadošča, naša radovednost je brezmejna. Pomaga nam Gregor Božič, naš mentor, tisti filmski