Zelena Centrala

(Tavžentroža v družbi.)   Ekipa Zeliščarjev se je odločila, da svoje sporočilo strne v eno besedno zvezo: zeliščni človek. Pošteno je zavihala rokave in sredi pasjega vročega poletja, ki se je prevesilo v suho jesen, ustvarila imenitni poligon, ah, kaj poligon, vrt, rajski vrt za dušo in telo. Sredi praznega polja med lovsko prežo, divjo češnjo in gozdovi je naša ekipa pod vodstvom Tajde Jamšek odločno pokosila globoko travo (ne pozabite, ljudje, brus za koso je NAJNUJNEJŠA pritiklina kose …), posekala divjo robinijo (po domače

  Z ekipo Zeliščarjev smo se odpravili na “strokovno ekskurzijo” in obiskali naše prijatelje, fenomenalne in predane Varuhe semen, ki so tudi letos v Mariboru pripravili bogato založeni Bazar semen in sadik. Ogledali smo si njihovo zbirko semen (in dobili, juhu, v varstvo semena buč, kar štirih različnih, ki smo jih nato posejali, da bi vzgojili plodove in nato nova semena!), se okrepili z nekaj novimi ekološkimi sadikami zelišč ter se navdušili nad fensišmensi vrtnim pripomočkom za ustvarjalno sajenje: Orijem. Tukaj

April 2015: skupina “Zeliščarjev” se spozna z osnovami permakulture, nariše načrt posestva in Zeliščne poti ter pripravi nekaj visokih permakulturnih gred Imeli smo srečo, znova, kajti skupini “Zeliščarjev” iz projekta Cela ŠTALA se je pridružila Simona Trčak Zdolšek, inženirka kmetijstva in permakulturna načrtovalka z dolgoletno prakso v urbanem vrtnarjenju in načrtovanju vrtov. Tako smo na neko deževno aprilsko nedeljo izkoristili privilegij in si pustili predavati na temo “Permakultura”. Kaj je to, zakaj je in kako se jo uporabi … Ker je deževalo kot iz

Marec 2015: čemaž, jagode, ribezi in drugi potaknjenci na gozdnem obronku Čeprav smo imeli polne roke dela s pletenjem, je del skupine “Zeliščarjev” utegnil odpreti novo fronto boja, in sicer na strmem gozdnem obronku, kamor smo vklesali naše malo stopnišče v nebo. Stare štore smo napolnili z zelišči, mednje zasadili bohotne grme žajblja, po golem rebru pa zasadili čemaž in gozdne jagode. Vse to smo si nakopali malo tu in malo tam, na divjih rastiščih, in sedaj upamo, da se bo prijelo in nam prinašalo

Marec 2015: skupina “Samopreskrbovalcev” začne plesti korpe in splete tunele čez planke, za bujni začetek Zeliščne poti Pozna zima, zgodnja pomlad je čas, ko so mlade veje najmehkejše in odlično prožne, skratka sijajne za pletenje. Šli smo na teren in nabrali vrbe, panovce in drugo šibje, kjerkoli že smo ga našli, ga zvezali sem in tja, vrgli na ramena, stlačili v avtomobile … In ko je bil pripravljen material, smo potrebovali najnujnejše: MENTORJA! Pri tem smo imeli srečo, kajti maestro, veliki mojster tega in

7. marca 2015 se je skupina, ki smo jo poimenovali kar »Samopreskrbovalci« ali »Zeliščarji«, prvič zbrala na posestvu Zelene centrale. Bil je mraz, a sijalo je sonce, ki je dajalo pogumnih moči. Naloga je bila slišati preprosto – okoli posestva bomo ustvarili sprehajalno zeliščno pot. A, ljudje! Ta pot je vendar gigantska! Dolga! In čisto, čisto divja; potuje od močvirnatih tal ob sadovnjaku navzgor, vedno više, vedno više, dokler se ne usloči med njivo in tenki gozdni rob, se vzpne