Zgodba o belem gumbu

Vse pri nas ima svojo zgodbo, a včasih nas kakšna tako preseneti, da si mislimo, presneto, to pa je magija!

Danes vam bom povedala zgodbo o gumbih, ki sem jo sama slišala prejšnji teden, svoj zaključek pa je dobila minuli v petek na knjižnem sejmu v Leipzigu.

Na samem začetku naše zamisli Polne vreče zgodb, torej točno dve leti nazaj, nas je med drugimi zelo prijazno podpirala in bodrila deklica z imenom Katja. Ker ima Katja zelo rada torbice in vreče, si je zaželela našo vrečo, za plačilo pa nam ni ponudila denarja, pač pa: gumbe!  Njena babica je bila krojačica in tako je imela Katja polno hišo gumbov in gumbkov, razmetanih po škatlah in šatuljicah. Blagovna menjava se je zgodila jeseni 2009, na knjižnem sejmu v Ljubljani (ja, ja, mi in tudi Katja imamo radi knjige), jaz sem Katji prinesla Polno vrečo zgodb, Katja pa meni polno vrečo – gumbov! Zloženih po barvah in velikostih, nanizanih na posebne žičke in vrvice, tako da so bili urejeni lepše kot zlatniki.

Iz teh gumbov smo mi, natančneje naša Maša, naredili celo vas Kazalk Gumboglavk. Če ne poznate njihove zgodbe, si morate nujno pogledati našo galerijo (pojdite na www.zelenacentrala.eu, zavihek Polne vreče zgodb, Vse naše kolekcije, Vreča za knjige in kazalke Gumboglavke). Kazalke Gumboglavke so čudovita pravljična bitja, ki imajo tako kot mi in Katja rade knjige (in gumbe).

Ena od reči, ki smo jih tudi naredili z gumbi, je bila torbica, ki jo lahko vidite na fotografiji zgoraj. Kaja in Sonja, ki sta jo sešili, sta ji – malo za šalo, malo zares – dali ime Bijelo dugme (bel gumb).

In tako je prišel prejšnji teden, ko mi je Katja, tista z gumbi, napisala pismo. V nedeljo so namreč imeli družinsko kosilo, na katerem je svojemu stricu povedala, kam je dala vse tiste gumbe, ki jih je imela v hiši od babice krojačice. In ji je stric rekel, joj, joj! To ni bilo samo zaradi babice, ampak tudi zaradi dedka. Gumbi so bili v hiši zaradi dedka! Tvoj dedek je imel PRVO TOVARNO PLASTIČNIH GUMBOV V JUGOSLAVIJI!

Si mislite?! Naše gumboglavke so narejene iz gumbov iz prve tovarne plastičnih gumbov v Jugoslaviji. Sploh nismo mogli verjeti!

Ampak tukaj se zgodba ne konča. Na knjižnem sejmu v Leipzigu, kjer sva Katja in jaz znova obujali spomine na najine gumbe in vreče, mi Katja reče: “Veš, v tisti vasi, kjer je bila prva tovarna gumbov od mojega dedka, se je rodil en član skupine Bijelo dugme … Nihče ne ve, zakaj ima njihova skupina takšno ime, a mi si lahko ustvarimo svojo razlago, hihi.”

In tako, vidite, je to neverjeten krog, ki smo ga spletli iz zgodb. Mi smo našo torbico že zdavnaj poimenovali po belem gumbu, čeprav nismo vedeli, da smo bel gumb dobili iz prve jugoslovanske tovarne plastičnih gumbov, iz vasi, kjer se je rodil en član velike skupine, ki se imenuje tako kot naša torbica: Bijelo dugme.

Pazite nase, pazite na svoje zgodbe. Tako lepo je, ko se sklenejo v krog!

In se ti zdi, da padajo zvezde … 🙂

(Foto torbice: Andreja Roškar, foto Gumboglavke padalke: Daniele Croci)

Leave a Reply