Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco, Kojsko

kojsko

Drugi del julijske strokovne ekskurzije ekipe “Visokodebelni travniški sadovnjak” nas je popeljal v Goriška Brda, kjer se v vasici Kojsko razprostira krasen vzorčni sadovnjak starih sadnih sort Pod skalco. Njegov pobudnik in avtor je Gregor Božič, sicer tudi avtor prelepega projekta Zgodba sadeža in ene najlepših knjig, kar jih na svetu sploh obstaja o starih sadnih sortah: Sadje sonca.

Gregor, sicer strokovni sodelavec naše ekipe, nas je tokrat popeljal v čudoviti svet marelic. Ugotovili smo, zakaj drevesa marelic, ki jih kupujemo v naših drevesnicah, že po nekaj letih umrejo – zadene jih kap, tako se to reče po domače – in zakaj marelice s trgovinskih polic nikoli niso tako slastne kot tiste marelice, ki nam jih je Gregor nabral v svojem sadovnjaku.

Nekoč so marelico cepili na slivo, natančneje na cimper, ki je trdoživ in marelici pomaga preživeti. Cimper v evropskem sadnem izboru ni zabeležen kot “legitimna” podlaga za marelico, zato morajo tudi slovenski kmeti, ki želijo gojiti ta sadež, za podlago uporabiti druge, “bolj legalne” sadne sorte.

Mi smo se spustili v hudo razpravo o tem, kaj je cimper, kaj keherli in kaj so plavkice (in prapušnice tudi), kaj so špindli in kaj navadne slive, skratka, koliko sort sliv poznamo in razločimo in katera od njih bi bila primerna za vzgojo trdožive “štajerske marelice”.

Kaj smo dognali, bodo spoznali tisti, ki bodo v prihodnjih letih prišli naokoli Zelene centrale: v našem majhnem učnem sadovnjaku bo mesto dobila tudi marelica. Eno “ta pravo”, “ta trpežno”, sedemdeset let staro in petnajst metrov visoko smo namreč našli tudi pri nas, na Zavrhu pri Voličini. In ja, seveda, tudi tisto so nekoč cepili na: cimper! Prava spodbuda, da podobno stvar napravimo tudi mi … ko bo čas za cepiče!

Naj živijo marelice in vse druge sladkosti (recimo rdeče drenulje in marmelada iz njih!), naj živijo slive, sonce in čebele! Pa pojdite kdaj v Kojsko, Goriška Brda čakajo!

Leave a Reply