CROWD na ZC: PRAV(LJ)IČNA MENJAVA

012

Prišlo je poletje in z njim veselje,

na Zeleni centrali smo v goste sprejeli mednarodno književniško združbo z avtobusne ture CROWD, ki nam je na zelenih tratah Jurovskega Dola pričarala imenitno pluri-jezikovno več-zvočje.

Takole smo se šli: avtorice in avtorji so ponudili svoja dela (klik vas odpelje do prevodov v slovenščino) v originalnih jezikih, mi pa smo ponudili tisto, kar imamo in kar želimo/lahko damo.

Brali so nam (s klikom na ime boste izvedeli več o avtorju) Andreas Timotheou (Ciper), Jenan Selçuk (Ciper), Suvi Valli (Finska), Stefanie Sargnagel (Avstrija), Ulrich Schlotmann (Nemčija), Daniela Seel (Nemčija) in Kristina Posilović (Hrvaška),

mi pa smo na sredo dvorišča postavili korp, ki smo ga iz mladih vej spletli čez zimo, vanj pa zlagali popotnico za boljšo prihodnost (ki je, kot vemo, na jugu, in literarni avtobus je peljal na jug; ko je brala Suvi s Finske, pa smo ugotovili, da je jug, torej prihodnost, lahko tudi sever, če je le jug dovolj dolgo jug … da uspe priti na sever, heh.)

V korp smo zložili:

Nataša 9 razglednic (7 za avtorje, 1 za šoferja, 1 za končno postajo Ciper) s fotografijo Jurovskega Dola iz leta 1972, ko je bila v vasi povodenj in je njeno babico “voda nesla od cerkve do kapele in ji odnesla levi šuh”, Matija čudovito leseno kuhinjsko desko, ki jo je sam izdelal, Alenka veliko skledo sveže nabranega ribeza, mmm, ki smo ga zmazali še isti večer, Andrej slastno domačo granolo po domačem receptu, ki vselej vsebuje vsaj eno magično skrivnostno sestavino, Tajda omamno dišeča mila, ki jih je izdelala sama, Andreja glinene uhane, prav tako njeno delo, Mojca je prinesla jabolko, saj na Zeleno centralo prihaja v okviru skupine Travniški sadovnjak, Nika je prinesla marmelado, a je še v zadnjem trenutku opazila, da je plesniva, heh, tako je nekomu rešila življenje in v korp položila sliko, ki jo je tisti dan naslikala na Zeleni centrali, Liljana je prinesla “pijačo, ki pivcu posladi besede”, Kristina svoj zadnji kozarček marmelade, ki jo je skuhala iz istrskih fig, Zvonko pa šalico z motivom stoletne mariborske trte, ki jo je prejšnji večer Andreas Timotheu pozabil pri njemu ob gledanju fuzbala in mu jo je hotel vrniti, a se je izkazalo, da je šalica v bistvu od vinogradnika Radovana Šumana, pri katerem so avtorice in avtorji prejšnji večer pokušali vino, Andreas Timotheu pa je zaradi hladnega večera za popotnico dobil čaj s priporočilom, da naj šalico pusti pri Zvonku, no, pa je končala v korpu, korp pa na avtobusu. Anonimni darovalci so prispevali še dva žakeljčka ajde, dve žogici z logotipom CAAP (Center avtonomne in alternativne produkcije MB), čokolado, šampon v dozi za enkratno uporabo in darilno vrečko s sladko vsebino. Korp je riskirala Marija.

Če ste mislili, da literatura ni vredna nič, ste se motili.

Samo na pravih krajih morate iskati.

Potem se je zgodil kres in po kresu skoraj polna luna, ki nas je poslala spat.

Pridite še kdaj.

Foto Daniele Croci.

 

 

Leave a Reply