Polne vreče zgodb na Festivalu mlade literature Urška

Že konec leta 2011 nas je Dragica Breskvar, svetovalka za literaturo pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), povabila k sodelovanju na Festivalu mlade literature Urška 2012. Napravili smo načrt za celoletne dejavnosti, ki so vključevale obiske starostnikov v domovih za starostnike, nabiranje zgodb, šivanje novih vreč, delavnice za otroke in seveda pripovedovanje, pripovedovanje, pripovedovanje zgodb naprej.

V času festivala Urška od 18. do 20. oktobra 2012 smo se za tri dni ustavili v Slovenj Gradcu in razstavili vse, kar imamo. Vreče, torbe, zgodbe, predpasnike, pogrinjke, fotografije, obleke, dokumentarni film. Bili smo popolnoma vzhičeni, saj smo svojo največjo razstavo doslej pripravili kar v špitalski cerkvi Sv. Duha, povsem v srčiki Slovenj Gradca.

Malo nas je bilo strah, kako bodo naše vreče visele v tako svetem prostoru, a se je izkazalo, da gre sveti duh prav dobro skupaj z našimi pisanimi štorijami in štofi, le en angelček pri prižnici se je vmes malo pritoževal, ker ga je  napeta vrv s klupicami in vrečami tiščala pri levem gležnju. Smo vrv umaknili in je bilo bolje.

Na otvoritvi razstave smo bili skoraj preveč medijsko oblegani za naš okus, celo v večerni dnevnik so nas dali, zato smo se drugi in tretji dan bivanja v Slovenj Gradcu zatekli v zgodbarsko zavetje domačinov, ki so nam nosili svoje blago in svoje zgodbe. Tudi tukaj se kar nismo mogli otresti vzvišenih tonov: dame in gospodje, ki so prišli s svojimi zalogami, so se z nami pogovarjali kar pod oltarjem in se nam izpovedovali kot v spovednici: brez ovinkarenj in od začetka do konca. Iz prinešenih dragocenosti smo na licu mesta zašili prve vreče, ki smo jih obesili pod stranski oltarček zaveznika Florjana.

Glavna šivilja je bila kot vedno Nina Logar, glavna postavljalka razstave Nika Arnuš, glavna gobezdačica pa Nataša Kramberger, ki je tri dni hodila po Slovenj Gradcu kot pav, saj so ji v varstvo zaupali veliki stari kovani ključ svetega hrama svetega duha, ko je odklepala in zaklepala so nekje zanesljivo igrali angelčki, hehe.

No, dobili smo tudi svojo porcijo literature, ko smo na večernem branju poslušali poezijo in prozo avtorjev iz skoraj vseh slovanskih dežel Evrope. Bile so v sočnem originalu in razumeli smo skoraj vse. Najbolj nas je navdušil odličen bend Matalaja, še ena izvrstna kulturna grupa slovenjgraške gimnazije.

Ko smo veleslavni ključ cerkve Sv. Duha vrnili lokalnemu župniku, nas je ta presenetil s svojo zgodbo: naše vreče, ki so visele pred cerkvijo, so ga spomnile na čase, ko je še obiskoval semenišče v Mariboru. Takrat je njihov učitelj, škof, vsako jutro tekal na Kalvarijo, po jutranjem joggingu pa je svoje spodnjice opral in jih obesil kar na vrv pri stolnici. Tako je pred vrati v osrednjo mariborsko cerkev stalno visel, hm, ta intimni kos škofovega perila, da so se meščanke muzale in meščani veselili. Kmalu je škof dobil nasvet nekoga “od zgoraj” in je začel svoje spodnjice sušiti na bolj skritem mestu. Župnik iz Slovenj Gradca pa je dejal, da so naše vreče dosti lepše in dosti bolj pisane od škofovega blaga. Ha!

Mi smo se za zgodbo lepo zahvalili in jo v znak zahvale tudi objavljamo. Prav tako se zahvaljujemo JSKD, Dragici Vesković, bolj znani kot Dragici Breskvar, Andreji Gologranc, Andreju Makucu, vsem dragim Uršljankam in Uršljanom, čestitamo Iztoku Vrenčurju za zmago na festivalu in nestropno pričakujemo novo prvenko naslednje leto, čestitamo Janezu Grmu za letošnjo prvenko ter vam ponujamo nekaj utrinkov dogajanja.

(Foto: Daniele Croci)

Leave a Reply