HIŠA KRUHA: začetek

Sredi julija je ekipa Zelene centrale prvič obiskala staro domačijo Tomažič-Gomboc, na katerem stoji tudi ena najstarejših cimpranih hiš v Slovenskih goricah (in po ocenah strokovnjakov celo v Sloveniji). Posestvo je bilo zapuščeno, žalostno, zaraščeno z visoko travo, ki je segala daleč čez pas in ki je nihče ni kosil že vsaj tri leta, v praznih drevesnih duplih so gospodarili sršeni, na verandah in v razpokah zidov so domovale legije os.

12. julija 2011 smo napravili prvi posnetek stanja, na katerem smo ugotovili, da je t.i. “nova hiša”, zgrajena malo po letu 1970, v dokaj slabem stanju, polna razpok in povešenih oken, slabo izolirana, predvsem pa prepolna predmetov, ki jih nihče več ni potreboval. Plastične rože, jelenji rogovi, obleke, omare, tapiserije, preproge, okraski, okraski, okraski in še marsikaj.

Stanje je bilo še slabše v sosednji cimprani hiši (po domnevah je bila zgrajena v 19. stoletju), ki so jo lastniki več kot trideset let uporabljali kot “rumplkamro”, torej prostor, v katerega so odlagali vse, ampak res vse, česar niso več potrebovali v vsakdanjem življenju.

Trije prostori cimprane hiše so bili tako polni odpadnih predmetov, da je bilo v hišo nemogoče vstopiti.

Tudi gospodarsko poslopje – hlev – je bilo v podobnem stanju. V vseh prostorih so se bohotile stare omare, oprema iz nekdanjega frizerskega salona, ki je nekoč deloval na posestvu, pa odpadni lonci, vedra, posode za rože, orodja, obleke, tudi nevarni odpadki – olja, razredčila, škropiva, gnojila.

Kljub vsemu v naši ekipi ni zmanjkalo optimizma in volje do dela. V posestvu smo videli neizmeren potencial, pravšnji prostor za novo umetniško platformo, ki bo povezovala kulturno izročilo s sodobnimi umentiškimi praksami,  center ustvarjalnosti in zdravega življenja. Rekli smo si: skupaj zmoremo. Podali smo se na dolgo, a jasno začrtano pot skupnostne umetnosti – HIŠA KRUHA kot prostor medsebojnega učenja, pripovedovanja, risanja, zabijanja, medgeneracijskega dialoga, iskanja legend, obrezovanja dreves, peke kruha, žetve žita, pisanja pesmi, petja, plesa, medosebne pomoči in, hja, skupnega dela.

Leave a Reply