Author Archives: admin

Cela ŠTALA! na Zeleni centrali!

Cela ŠTALA? Cela ŠTALA! Kaj je to, kaj je to? (Poleg tega, kar vsi poznamo: cela štala!) Dame in gospodje, naj razložimo. Cela ŠTALA (Študij. Trajnost. Akcija. Lastnoročna Aktivacija) je inovativni celostni projekt Društva Zelena centrala, ki ga omogočajo sredstva finančnega mehanizma EGP in Norveške 2009-2014. Projekt izvajamo na ekološkem posestvu v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Center projekta je »štala«, kjer od 1. novembra 2014 do 31. oktobra 2015 potekajo raznolike dejavnosti ustvarjalnega socialnega vključevanja, medgeneracijskega sodelovanja in opolnomočenja

Nova sadna drevesa: hvala/danke LehmWerk

Ko nas je letos pozimi – kakor vso Slovenijo – grozljivo napadel žled, je huda zima močno udarila tudi po naših sadnih drevesih. Polomila je mnoge veje in podrla prenekatero jablano. Tudi mlada dreveščka, ki smo jih skupaj z otroki iz Jurovskega Dola posadili med počitniškimi delavnicami jeseni 2011, so bila hudo poškodovana. V tistih mrzlih dneh so nam brez pomislekov priskočili na pomoč mnogi prijatelji, tudi naši berlinski partnerji, društvo LehmWerk in njihovi znanci. V spontani prostovoljni akciji so

Za vse obiskovalce: izobraževalna stena

Naše delavnice so v kraju Jurovski Dol takoj vzbudile ogromno zanimanja. Ljudje, ki so ob popoldnevih in večerih hodili na poletne sprehode k potoku Globovnica, so se na poti ustavljali pri našem posestvu in z zanimanjem spremljali naše delo, spraševali, kramljali in komentirali. Kaj kmalu smo se torej odločili, da za mimoidoče pripravimo posebno “izobraževalno steno”, na katero smo izobesili vse materiale, pripomočke in ilustracije, ki smo jih uporabljali pri delu. Nekaj prostora smo namenili tudi razlagi programa Mladi v

Prijetno s koristnim: umetniški test gline

Koliko različnih glin imamo? Koliko prsti? Zemlje? Ilovic? Ah, vsaka je drugačna in vsaka je “prava”. Le spoznati jo je treba in ugotoviti, kako se v različnih situacijah obnaša. Pred začetkom dela je treba svoj material dodobra spoznati, mu prisluhniti in ga opazovati. Mi smo z našimi materiali (delali smo s tremi: profesionalnim materialom, ki smo ga nabavili pri podjetju ClayTec, z odpadno glino oz. ilovico iz podjetja Kema in z materiali, ki smo jih sami izkopali po slovenjegoriškem terenu)

Zavihajte rokave, delavnice so tu!

4. avgust 2014. In smo tu. Na posestvu stojimo, utrjeni v delovnih akcijah in povezani v pričakovanjih. Šotore postavljamo, ker smo se odločili, da bo za dva tedna posestvo Zelene centrale postalo naš dom. Pravijo, da bo deževalo, a nas ne briga. Že celo poletje dežuje, pa se še nismo stopili – tudi sedaj se ne bomo. V ponedeljek ob devetih sedimo okoli dolge mize pod milim nebom na dvorišču stare cimprače, naša “okrogla miza” je sestavljena iz treh ali štirih

Delovne akcije: zdrav duh, telo in hiša

Projekt Gradimo trajnostno prihodnost smo zasnovali kot sklop rednih srečevanj in sestankov skupine mladih ljudi, ki so si na srečanjih izmenjavali znanja, izkušnje in možnosti neformalnih izobraževanj o gradnji z naravnimi materiali. Poleg smo dali še zvrhano mero “aktivnega preživljanja prostega časa v naravi”, torej delovne akcije. Če smo pozimi in v zgodnji pomladi le tu in tam splezali na prosto, si ogledali posestvo Zelene centrale, spravljali drva in oželedeneli les ter poslušali, kako rastejo prvi zvončki, smo v kasni

Evropska mapa kompetenc

Evropska mapa kompetenc Europass je posebna izkaznica, usklajena znotraj Evropske unije, ki posameznikom pomaga predstaviti celostno sliko njihovih kompetenc in usposobljenosti. To zelo dobro služi v primerih, ko se posamezniki prijavljajo za zaposlitev ali izobraževanje, ali pa želijo zgolj ovrednotiti svoje kompetence. Vsak si lahko svojo evropsko mapo kompetenc Europass v elektronski obliki izdela sam na tej povezavi, kjer lahko ustvari svojo mapo kompetenc in vanjo doda različne dokumente, ki pričajo o njegovih znanjih, na primer Jezikovno izkaznico, Prilogo k spričevalu, potrdilo o

Naši podporniki – sponzorji

Pri snovanju projekta Gradimo trajnostno prihodnost smo si zadali nalogo, da med delavnicami delamo z lokalnimi materiali – zemljo, ki jo bomo sami našli, izkopali in nato uporabili -, ki jih skušamo primerjati tudi s profesionalnimi naravnimi gradbenimi materiali. Poleg gline oz. ilovice, ki smo jo našli na terenu, smo se odločili uporabiti tudi glino, ki smo jo prejeli od podjetja Kema iz Puconcev, kjer glina ostaja kot odpadni material pri izdelavi peska. S podjetjem, ki je takoj postalo podpornik našega

Bogata stavbna kulturna dediščina severovzhodne Slovenije

V okviru projekta Gradimo trajnostno prihodnost smo se podali na rajžo po Slovenskih goricah in širši severovzhodni Sloveniji. Našli smo ogromno cimprač, butanih hiš in čudovitih – žal največkrat zapuščenih in žalostnih – primerkov naravne gradnje z lokalnimi materiali: ilovico, lesom in slamo. Ko bomo veliki in bomo obvladali ta način gradnje, bomo vse te lepe hiške obnovili in jim vrnili sijaj. Častna!

Na lovu za superglino!

V sklopu prvega tedenskega druženja skupine in Andreasa med 18. in 21. majem 2014 smo se podali tudi na lov za superglino v Slovenskih goricah. Želeli smo najti lokalni naravni material, s katerim bi si lahko zgradili hiško … Iskali smo po Jurovskem Dolu, Cerkvenjaku, Sv. Trojici, Malni in mnogih drugih zaselkih, ki jim niti ne poznamo imena, na hribih, grapah in ob potokih, ter na koncu idealni material našli pri podjetju Kema iz Puconcev, ki je postalo eden osrednjih podpornikov

Prvi sestanek z inštruktorjem v Jurovskem Dolu

18. maja 2014 zvečer se je celotna skupina udeležencev projekta Gradimo trajnostno prihodnost – skoraj dvajset mladih ljudi – zbrala pred staro cimpračo na posestvu Zelene centrale v Jurovskem Dolu. V sproščenem vzdušju smo se (še enkrat) predstavili drug drugemu, povzeli svoje življenjepise, heh, svoja zanimanja in razloge za sodelovanje v projektu, nato pa “začeli z delom”: do pozne noči smo jedli, pili, hodili po elastiki in se, jasno, pogovarjali o glini! Inštruktor skupine Andreas Joerdens je skupini podaril lučko, ki se polni

Prvi sestanek skupine z inštruktorjem

Med 18. in 21. majem 2014 so se udeleženci projekta Gradimo trajnostno prihodnost (program Mladi v akciji) v Jurovskem Dolu – na posestvu Zelene centrale – prvič intenzivno srečali s svojim inštruktorjem Andreasom Joerdensom iz berlinskega društva LehmWerk. Do tega trenutka so se mladi srečevali na rednih mesečnih sestankih, na katerih so se samoizobraževali o naravni gradnji z glino, izmenjavali gradiva, znanja, predloge in izkušnje, prav tako so bili dejavni na mnogih delovnih akcijah (spravljanje lesa iz gozda, ogled dobrih praks v Slovenskih goricah,

Zelena centrala na sejmu Grüne Woche Berlin

21. januarja 2014 smo se predstavniki Zelene centrale udeležili strokovnega posveta Gradnja s trajnostnimi surovinami, ki se je zgodil na berlinskem sejmu Grüne Woche, največjem mednarodnem sejmu za prehrano, kmetijstvo in vrtnarstvo na svetu. Na okrogli mizi so svoje izkušnje in poglede na tematiko izmenjali Andreas Brückner iz nemške zvezne agencije FNR,  Harry Funk, koordinator oddelka berlinskega senata za izobraževanje, mladino in znanost, Hans-Georg Werner iz organizacije za tehnično izobraževanje mladine Praxis e.V., Christian Wittrock in Michael Schillhanek iz poklicne srednje šole

Medtem v Berlinu …

Medtem ko so mladi v Slovenskih goricah pogumno skladali projektne načrte in predloge, se je tisoč kilometrov severno redno sestajala pogumna četica predstavnikov Zelene centrale in partnerskega berlinskega društva LehmWerk. Nataša, Daniele, Andreas in Rainer so soočali predloge in mnenja, predvsem pa rešetali dolgoletne izkušnje, ki jih ima društvo LehmWerk pri izvajanju mednarodnih mladinskih projektov s področja naravne gradnje z glino. Enega od sestankov (na fotografijah) smo izvedli tudi v čolnarni društva Haiwatha Berlin Bootshaus. Foto Daniele Croci.

Prvi sestanek skupine – projekt Gradimo trajnostno prihodnost

3. februarja 2014 se je v Knjižnici Lenart zgodil prvi sestanek zainteresiranih udeležencev projekta Gradimo trajnostno prihodnost. Udeležilo se ga je veliko tistih, ki so septembra 2013 sodelovali že na prvi okrogli mizi o glini in na prvem (enodnevnem) praktičnem uvajanju v delo z glino. Na sestanku smo se seznanili z osnovami projekta in z njegovimi smernicami ter začeli z intenzivnim iskanjem drugih možnih zainteresiranih mladih za projekt. Foto Daniele Croci.

Nova brošura programa Mladi v akciji

Kaj je program Mladi v akciji? Na straneh slovenske nacionalne agencije za izvajanje programov Erasmus+ in Mladi v akciji MOVIT si lahko preberete vse podrobnosti o tem obširnem mladinskem programu Evropske komisije. Na voljo je promocijsko-informativna brošura Erasmus+ Mladi v akciji, v kateri predstavljajo cilje programa, možnosti, ki jih ponuja področje MLADINE znotraj programa ERASMUS+, širši evropski in nacionalni kontekst programa ter njegove poglavitne značilnosti. S tem brošura ponuja pregled najpomembnejših informacij o mladinskem področju programa, ki ga upravlja MOVIT kot nacionalna agencija programa Erasmus+

Projekt Gradimo trajnostno prihodnost – Mladi v akciji

1. oktobra 2013 se je neformalna skupina Zelene centrale uspešno prijavila na razpis programa Mladi v akciji s projektom Gradimo trajnostno prihodnost. Projekt izhaja iz predpostavke, da je z aktivno participacijo mladih možno spodbuditi trajnostni razvoj podeželja na način, da mladi najprej raziščejo lokalno naravno in kulturno dediščino ter jo v kombinaciji s strokovnimi smernicami, ekološkimi načeli, ustvarjalnostjo in inovativnimi pristopi uporabijo kot temelj za lastno opolnomočenje in socialno podjetništvo. Ideja za projekt je plod terenskega dela v kraju Jurovski

Prva okrogla miza o glini

Sreda, 18.9.2013, Lenart – naša prva javna okrogla miza o gradnji z glino! V prostorih Knjižnice Lenart smo se zbrali sami navdušenci: na majhen oglas v časopisu, na elektronska pisma in telefonske klice so se odzvali številni, ki jih zanima trajnostna gradnja z naravnimi materiali. Arhitekti, učitelji, gradbinci, oblikovalci, mizarji, pleskarji, zeliščarji, gozdarji, študenti, upokojenci, pač, zelo raznoliki profili ljudi, ki jih druži navdušenje nad glino in vsemi njenimi izpeljavami, sedli smo na kup in se malo pomenili … Andreas Joerdens in

Obiskali smo CAAP, mariborski Center alternativne in avtonomne produkcije

Sreda, 18.9.2013 – Skupaj z našima berlinskima gostoma smo obiskali mariborski CAAP, Center alternativne in avtonomne produkcije, po našem mnenju najboljši in najtrajneši “produkt” EPK Maribor 2012, “otrok” ekipe Urbanih brazd. Z neutrudno Karolino Babič, vodjo CAAPa, smo pokukali v trgovino Zadruge Dobrina, v sijajne laboratorije društva Varuhi semen, v delavnice biciklistov Mariborske kolesarske mreže in Kooperative BikeLab, pozdravili aktiviste iz društev Frekvenca (socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih) in Rizom ter si celo pogledali skupnostne urbane vrtove pod Pohorjem. Več na fotografijah, avtor Daniele Croci. Andreas in Rainer sta

Koliko gline imate doma?

Glina je naravni material, ki ga z nekaj sreče najdete tudi pri sebi doma. V hipu ko sta Andreas in Rainer 16.9.2013 stopila na naše posestvo, se je že pričelo iskanje. Kje, za katerim oglom, na kateri vzpetini. Nekoč je imela vsaka hiša v Slovenskih goricah svojo “jamo”, prostor, kjer so stalno kopali glino oz. zemljo, ki so jo potrebovali za obnovo ali gradnjo svojih cimpranih ali butanih hiš. Včasih so bile takšne jame tudi “skupnostne”, kar je pomenilo, da so služile

Terensko delo, september 2013: glina

Septembra 2013 smo na posestvu v Jurovskem Dolu, kjer kampira Zelena centrala, izvedli prvo terensko delo v pripravah na naš skupnostni projekt Glina. V tednu med 16. in 20. septembrom smo v Sloveniji gostili dva člana berlinskega društva LehmWerk, društva za izobraževanje, ozaveščanje in mednarodno sodelovanje pri gradnji z glino. Andreas Joerdens in Rainer Schuhmann sodita med tiste “zaslužneže”, ki so v Nemčiji privedli do obujanja tradicije gradnje z glino in ki so tovrstno gradnjo uspešno vpeljali tudi nazaj v

Pismo o nameri/Absichtserklärung

Ha! Mogoče smo res s kmetov, a stvari se lotevamo tako, kot se šika: na papirju, črno na belem! In tako smo 25. aprila 2013 slavnostno podpisali skrajno uradni dokument, dvojezično pismo o nameri. Kdo? Zelena centrala in društvo LehmWerk iz Berlina. V kulturnem centru Werkstatt der Kulturen v berlinski četrti Kreuzberg smo se zbrali predstavniki obeh “zainteresiranih strani” – Andreas Joerdens, Rainer Schuhmann, Roger Kramer in Kostanze Uhlig iz društva LehmWerk in Nataša Kramberger iz Zelene centrale. Podpisali smo dogovor, pismo o nameri o trajnem

Partnerji v izobraževanju o glini

Januarja letos smo se v Zeleni centrali odločili, da resneje pristopimo k naši nameri o obnovi cimprane hiške na posestvu. Pobrskali smo po spletu, pobarali med znanci, se potunkali v knjige in našli tisoče možnih poti, stotine dobrih nasvetov. In ker se na nobeno pot ni fajn podati sam, smo razprli krila in začeli plesti mrežo. Prva pot nas je vodila v Berlin, na sejem Grüne Woche (Zeleni teden), na katerem smo spoznali Andreasa Joerdensa, predsednika berlinskega društva LehmWerk (www.lehmwerk.net), društva za izobraževanje, ozaveščanje

Delavnice Polne vreče zgodb na OŠ Poljčane

Polne vreče zgodb dobivajo podmladke pomladke! Konec marca in v začetku aprila so naše vreče z zgodbami in zmahanimi tekstili napolnile OŠ Poljčane, kjer smo z učenci višje stopnje izvedli delavnice pisanja, pripovedovanja in “tipanja” – zgodb, seveda! Izkušnja je bila skoraj neverjetna – dvakrat po tri ure smo se družili na šoli, vztrajali v pisani likovni učilnici skoraj do noči in ustvarjali imenitne pripovedi o krilih, otroških pajacih, kocah, kolesarskih dresih in srajcah. Priprave na delavnice si lahko preberete tukaj: Literarna delavnica

Inštitut IRIU v naših vrečah

  Polne vreče zgodb so se za nekaj časa udomačile v prestolnici, kjer nam je svoja vrata odprl Inštitut IRIU, kar smo pospremili, kot se spodobi: z zakusko in prazničnim druženjem! Imeli smo se odlično, čeprav je bil zunaj mraz, prebrali smo nekaj zgodb, pospravili gibanico in vino (čeprav se je nam zdelo, da smo prinesli nepospravljivo količino, hehe, a prestolničarji so v dobri formi in sta ostala le dva uboga litra). Vabimo vas, da skupaj z nami spremljate sijajne

Polne vreče zgodb na gostovanju v Ljubljani

Polne vreče zgodb bodo s polnimi jadri zaplule v prestolnico, kjer bodo od 11. do 13. decembra visele na posebni praznični (prodajni) razstavi v prostorih inštituta IRIU na Resljevi ulici 20. Na vabilo smo napisali takole: Tridnevno razstavo bomo odprli v torek ob šestih zvečer s šarenošareno-sladkim druženjem ob »Made in Jurovski Dol«. Kogar ne pritegnejo pisane žehte torbic in vreč, naj pride na domač kruh, gibanico in kozarec žlahtnega lokalnega pridelka. Tudi glasba bo, poskušali si bomo povedati kaj

Pomladitev sadovnjaka

Ni dovolj, da stari sadovnjak očistimo, treba ga je tudi pomladiti! Akcije smo se lotili z združenimi močmi, s študenti, dijaki, šolarji in ostalimi dobrovoljnimi sodelavci Zelene centrale, začeli smo že v lanskem oktobru in novembru, akcijo pa vestno nadaljujemo tudi v teh dneh … In kako to gre? Najprej smo se sprehodili po terenu in s pomočjo količkov in pisanih trakov določili, kam bomo posadili nove sadike – pri tem smo pazili, da smo se držali vrst, ki so

Čiščenje sadovnjaka

Spet je čas za obrezovanje in pomlajanje našega visokodebelnega sadovnjaka. To operacijo smo prvič opravili lani jeseni, ko smo morali sadovnjak “obuditi od mrtvih”. Bobovce, krivopeclje, lesnike, cigančice, renetke in druge jablane smo morali rešiti zajedavcev in starih vej, pri čemer nam je pomagal domači mojster Igor. Z obrezovanjem dvakrat letno odstranimo suhe veje, razredčimo krošnje, s čimer enakomerneje osvetlimo veje, odstranimo bolne dele drevesa … S primernim rezom se drevesa v travniškem sadovnjaku lahko ohranjajo vitalna več desetletij, saj je ravno obrezovanje

Franc Kraner (1931 – 2012)

Prav na dan, ko smo na Festivalu mlade literature Urška v Slovenj Gradcu pripravljali veliko šiviljsko-zgodbarsko matinejo in je naša “mati šivilja” Sonja že sedela na vlaku iz Maribora v Velenje in potem Slovenj Gradec, je njo in nas dosegel žalostni klic; zapustil nas je Franc Kraner, Franek, vir znanja, zgodb in ročnih spretnosti. Franc Kraner (1931) je bil Sonjin oče in Kajin dedek, rojen v Jakobskem Dolu. Odkar je umrla Kajina babica, je živel sam, kar mu je občasno povzročalo

Zgodba o modri obleki

Konec oktobra nas je na Festivalu mlade literature Urška v Slovenj Gradcu presenetila gospa, ki nam je v dar prinesla zgodbo o modri obleki, seveda skupaj z obleko. Prelepo, sešito iz modre volne, s sijajnimi gumbi v isti barvi. Obleka in zgodba sta stari štirideset let, gospa pa je z nami sedla na leseno klop v špitalski cerkvi Sv. Duha (ja, vendarle so tudi naše zgodbe svete, polne duha, polne življenja), kjer nam je razložila, zakaj mora priti obleka v naše

Polne vreče zgodb na Festivalu mlade literature Urška

Že konec leta 2011 nas je Dragica Breskvar, svetovalka za literaturo pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), povabila k sodelovanju na Festivalu mlade literature Urška 2012. Napravili smo načrt za celoletne dejavnosti, ki so vključevale obiske starostnikov v domovih za starostnike, nabiranje zgodb, šivanje novih vreč, delavnice za otroke in seveda pripovedovanje, pripovedovanje, pripovedovanje zgodb naprej. V času festivala Urška od 18. do 20. oktobra 2012 smo se za tri dni ustavili v Slovenj Gradcu in razstavili vse, kar

Delovati v gverili

Ha! V teh dnevih, ko še vedno malo stokamo in tarnamo ob izgubi prostorov, smo iz nekih arhivov potegnili fotografije, ki so nas spomnile na gverilske začetke projekta Polne vreče zgodb. Takrat, konec leta 2010, smo v Jurovskem Dolu pripravili drugo razstavo torbic in vreč v stari gostilni Plateis, pri čemer pa smo pošteno prepihali razpadajočo hišo in jo v dveh mesecih trdega dela tako očistili in nališpali, da je začela spominjati na svoje najboljše čase. Dva prostora nekdanje gostilne smo

Težki dnevi

Zeleno centralo smo ustanovili z namenom, da v Jurovskem Dolu in širših Slovenskih goricah širimo medgeneracijsko solidarnost in učenje, strpen dialog, visoko kakovostne kulturne vsebine, opozarjamo na ekološka vprašanja in trajnostni razvoj ter ohranjamo in oplajamo lokalno naravno in kulturno dediščino. Odkar delujemo, lovimo ravnotežje v razmerah, ki jim marsikdo reče kar “slovensko podeželje”; bili smo prepričani, da imamo s pojmom dovolj izkušenj, da nas ne more več (preveč) presenetiti, še manj vreči s tira. A nas je. (Že spet?!) Po enoletnem zagnanem delu na našem

« Older Entries Recent Entries »